Nova industrija v Trbovljah
Središče PUNKT - aktivacija lokalne kreativne skupnosti
@Trajekt, 06.10.2012 (TAP - Teden arhitekture in prostora 2012)

Maša Ogrin, Tadeja Bučar

Trbovlje označuje dimnik Termoelektrarne Trbovlje (TET) iz leta 1976, ki je s 36om najvišji dimnik v Evropi. Trbovlje poznamo kot nekdanje lovišče celjskih grofov, kasneje kot rudarsko mesto z več kot 50 vhodi v rudnik, nenazadnje pa so Trbovlje mesto s prvim vrtljivim gledališkim odrom v Jugoslaviji. V drugi polovici devetdesetih let dvajsetega stoletja, jih je - kot mnogo drugih evropskih mest - zapustila industrija.

Opuščeni objekti industrije v prostoru so osamelci, ki bi z redefinicijo programa in ureditvijo prostora lahko ponovno zaživeli. Od najvišjega dimnika v Evropi proti centru mesta se iz smeri zasavske ceste zvrstijo: Še delujoča, a prazno zevajoča Cementarna Trbovlje (Lafarge Cement), nevzdrževane rudniške površine na Kipah, napol živi ostanki Strojne tovarne Trbovlje - STT (1948), rudarska kolonija z odpadajočim ometom in socialno ogroženimi prebivalci. V centru mesta je lepotica med praznimi industrijskimi katedralami - Mehanika (1953), nadalje v hrib proti severu je razkrajajoči se IPOZ (1974), v zgornjem delu mesta TIKA (1959), Livarna (1956) in bivša Tovarna pohištva Trbovlje (1952), ki se iz naslova stečaja že več let neuspešno prodaja. Pri njej čez cesto se razkraja objekt, hibrid med industrijskim objektom in trgovinskimi izložbami. Pri koncu trboveljske doline pa imata mesto nekoč centra ženske delavske moči - Peko Trbovlje.(1970) in Iskra Kranj - tovarna polprevodnikov (1966). Visoko pod oblaki pa se nad zasavsko dolino s Kuma (1220m) sklanja prazen RTV oddajnik, ki je prepošiljal radio-televizijske signale od 1. 1957.

"PUNKT - Center kreativnih industrij"

Pod imenom "PUNKT" se je pod vtisom prostorov, kjer so nekoč rohneli stroji in so danes zapuščeni industrijski objekti Zasavja, skupina kreativnih, zagnanih, daljnovidnih Zasavcev odločila, da zastavijo drugačen čas. Z bazo v bivši C’m’ntarni s 25-m opuščenim bazenom so zasnovali stiščišče ustvarjalne skupnosti. Trenutno v prvi razvojni fazi so uporabnikom namenjene delovne mize, prostori za skupnisko delo, brainstorminge in delavnice, večnamenski prostor za fotostudio, plesno treninge, predavanja dinamični in razstavni prostor - galerja, priložnostni ateljeji za učenje odprtokodnih operacijskih sistemov. Na takšen način nastaja kreativni prostor, ki pomeni varno okolice za razvoj in povezovanje posameznikov ter organizacij (nevladnih, gospodarskih, neprofitnih) z namenom udejanjanja projektov  na področju kreativnih industrij.


Platforma bo profesionalcem in organizacijam z raznovrstnih področij omogočala v prvi vrsti izvalanje projektov, ki bodo prispevali k izboljšanju zasavskega okolja v najširšem smislu, z znanjem in delom pa se bodo razvijali samozadostni in trajnostni poslovni modeli.

V kreativni skupnosti PUNKT si prostore za razmišljanje, delo in ustvarjanje delijo ljudje iz različnih skupin, a s skupnimi interesi: komunikologi, oblikovalci, arhitekti, umetniki, športniki, avtomehaniki, hišniki, logistiki, računovodje, inšpektorji, trgovci, plesalci, razvijalci, gostinci, fotografi, snemalci, električarji, režiserji, podjetniki, poeti, filozofi, glasbeniki, ekonomisti, scenaristi, pesniki, mladinski delavci, kolesarji, multimedijski ustvarjalci, programerji, gledališčniki, ljubitelji narave, serviserji, doktorji znanosti, aktivisti, starši, srednješolci, brezposelni in študenti,... Razlicnost, ki bogati in nedvomno vodi v premike.

Do družbene pogodbe ter poslovnega dogovora med Lafarge Cementom in zasavsko ustvarialno industrjo je prišlo skozi splet okoliščin. Dobra ideja, volja ljudi in dobri nameni so našli zmagovalno kombinacijo. V prazno bazensko stavbo je PUNKT prinesel vsebino, Lafarge pa je stavbo oddal v brezplačno uporabo. Tako je zdaj od ustvarjalne skupnosti odvisno, kako bo izkoristila poligon in kako bo svoje delovanje zapeljala v dober rezultat.

PUNKT mora skozi so-delanje, izobraževanje in produkcijo prihajati do novih organizacijskih rešitev. V kolikor se bo princip delovanja PUNKT-a izkazal za uspešen model, se bo njegova uporabna vrednost lahko prilagodila tudi na druge prazne prostore, v druge kraje in njegove skupnosti.

Dokaz, da PUNKT ne predstavlja le vizije, temveč gre za živo iniciativo, so že zastavljeni in ustvarjeni skupnostni projekti.

PUNKT se v začetni fazi povezuje predvsem znotraj regije, a ima ambicije po vseslovenskem in tudi svetovnem povezovanju. Eden od najobsežnejših trenutnih mednarodnih projektov se imenuje "Prazni prostori Zasavja (Empty Spaces of Zasavje)". Gre za projekt, ki bo opuščenim zasavskim industrijskim objektom začel vdihovati ideje za novo življenje. Projekt je v fazi mapiranja in dokumentiranja objektov, sledila bo vpostavitev spletne platforme, skozi katero bo PUNKT k sodelovanju povabil vseevropske usivarjalce iz multidisciplinarnih področij, ki bodo prispevali svoje ideje k viziji prostora. Ustvarjalni razed je tisti, ki je ključnega pomena za spremembe, razvoj, izboljšave, zato je nujno, da se ustvarjalci povezujejo, srečujejo, sodelujejo. Ideja je dobila insipiracijo v Delavskem domu Trbovlje, ki ima z ekipo umetnikov zamisli za preureditev RTV oddajnika Kum v "Art center Kum", kjer bo mesto muzeju novomedijske umetnosti in domicil trboveljske skupine Laibach, ki je svetovno prepoznana blagovna znamka.

Drug projekt "Plavaj ali umri (Swim or Die)" je filmski projekt, ki je umetniski poklon legendarnemu bazenu trboveljske cementarne, danes Lafarge Cement. V petindvaisetmetrskem plavalnem bazenu se je naučilo plavati mnogo trboveliskih otrok, bazen pa je nudil pogoje za treniranje tudi Plavalnemu klubu Irbovlje. Ta jev 80-ih sodil med 8 najboljsth klubov na področju Jugoslavije in v svoji zgodovini dosegel več kot 200 naslovov prvakov Jugoslavije v različnih kategorijah.

"Tretji projekt nosi naslov "Izobaževanje za kreativne industrije". Gre za pilotski projekt, ki ga PUNKT želi vrpostaviti že v prihodnjem letu. Skozi metode neformalnega izobraževanja v povezavi z učnim podjetjem oblikovati modul osnovnih zanj za profesionalno pot v kreativnih industrijah in za spoznavanje principov delovanja kreativnih in njihovih podpornih industrij.

Ideja kreativnih industrij ni nekaj novega, vendarle pa pomeni nekaj svežega, saj vstaja na ramenih lokalne skupnosti, kar je v travmatično prizadetih post-socialističnih družbah prava redkost. Zasavski PUNKT je dokaz, da se velike zgodbe danes pišejo na lokalnih nivojih. Iniciativa ustvarjalne skupnosti vnaša v prostor svežo energijo, potrebo po ponovnem razmisleku, viziji, strategiji zasavske regije, dokazuje moč skupnosti in nuje, da se ustvarjalci z vseh vetrov povezujejo in s soustvarjanjem odpirajo nova poglavja v družbeno-ekonomskih sferah življenja. Le tako lahko nastaja nova industrija. V Trbovljah / Zasavju je ta nova industrija - kreativna.


Vir: http://trajek.org/2012/10/06/nova-industrija-v-trbodjah/