Vedno znova prenova: Zagovor celovite obravnave prostora - Fister in Mušič

@Kajža, 2024

Bolj kot je prostor skladen in celostno urejen, težje vanj posegamo z neprimernimi in neustreznimi posegi, kar se dogaja danes, ko parcialne, kapitalsko vodene ureditve prostorsko krajino vsebolj najedajo. Načrtovalci imamo v Sloveniji trenutno na voljo malo možnosti celostne obravnave prostora, največjo moč imajo tako imenovani državni prostorski načrti oz. občinski prostorski načrti, ki prostor obravnavajo tehnicistično, kot mrtev predmet oz. del katastrske razdelitve, zanemarjajo pa družbeno, simobolno in duhovno dimenzijo prostorskega oblikovanja. Najbolj se slednji približa del dokumentacije, ki je namenjena prostorskim izvedbenim pogojem, vendar je tovrstno podajanje informacij o dovoljeni gradnji tehnicistično, v obliki predpisanih višin, naklonov in namembnosti, manjka širša vizija razvoja območja z vsemi krajinskimi in socialnimi posebnostmi območja. Manjkajo smernice, vizija in navdihi, kar nemalokrat rezultira v kapitalskih špekulacijah z zemljišči. Zagovornika koherentnega razvoja prostora sta bila prof. Marjan Mušič in prof. Peter Fister, oba teoretika in praktika, mnogoplastno delujoča na področju razvoja in prenove prostora.  

Evropski zgledi premišljenih arhitekturnih rešitev

@ESG - Zelena Slovenija, 2023


Sodobni čas, z vsemi podnebnimi obremenitvami, naravnimi nesrečami, družbenimi in ekonomskimi pritiski, kliče po izboljšavi pristopov k grajenemu okolju. S ciljem izoblikovanja arhitekturnih smernic za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta, je izdelan izbor arhitektur, ki se usmerjajo k bolj trajnostnemu načinu gradnje, z naslonitvijo na ključne, osnovne »stebre« arhitekture produkcije, ki so material, kontekst in družba. Premišljene arhitekture po celotni Evropi se usmerjajo k prehodu na bolj trajnosten način gradnje, k čimer težijo z izpolnjevanem več parametrov. Eden od parametrov je odgovornost do okolja in virov, kar pomeni, da imajo uporabljeni materiali dokazan izvor v lokalnih okoljih. To zmanjšuje delež izpusta ogljika v okolje, ki nastaja zaradi dolgih prevozov, hkrati pa je uporabljeni material vzet iz okolja v skladu s standardi v državi v kateri se gradi. Na ta način je pridobljen pravično in ni prinešen iz okolja, z bolj ohlapno regulativo, ki jo preprodajalci materialov izkoristijo za svoje dobičke.

>> Več..

Brezhibno povezano

@Hiše, 2023


Kmečka pot nas po idilični pokrajni Goričkega pripelje do domačije na hribu s prelepim razgledomna polja, pašnike, sadovnjake in sosednje razpršene zaselke. Gruča objektov, nanizana okrogskupnega dvorišča, pripoveduje zgodbo o nekdanjem življenju na kmetiji. Cimprača za bivanje,ruševine hleva za živino in skedenj za spravilo pridelkov so razporejeni okoli skupnega dvorišča nakaterem se prepletajo aktivnosti prebivalcev. Skromni, premišljeni zazidalni vzorec, se ponavlja v vsem Goričkem in sam zase govori o življenju v pokrajini. Prisluhnemo, da nas nagovori prav ta delkulture preobražanja bivalnega okolja z medčloveškim sodelovanjem in z materiali, ki jih nudilokalno okolje.

>> Več..

Preobrazba starega dela mesta s pomočjo participacije - Hamburg Altstadtküste

@Trajekt, 2022


Prebivalcem, lastnikom, najemnikov stanovanjskih in poslovnih prostorov v mestni četrti Katharinen-Viertel v starem predelu mesta Hamburg, počasi a vztrajno uspeva vzpodbuditi premislek o zapori javnega prostora za prometna vozila. Postopek, morda relevanten tudi za naše okolje. Stari del mesta je precej obremenjen s prometom, vzbodbude, da bi se mesto približalo pešcu so se pričele že v letih 2018 z iniciativami “Altstadt für alle” in “Auf die Plätze”. Pobuda, ki je dejansko uspela ustaviti eno večjih prometnic ob reki Elbi se je oblikovala poleti 2020 pod imenom ”Altstadtküste” na pobudo t.i. “Gröningerhof” genossenschaft* (*skupnost povezanih posameznikov, neke vrste zadruga, je oblika formiranja posameznikov v družbene skupine, ki vplivajo na razvoj raznoraznih področij; obveznosti članov so različne, pogoj je aktivna udeležba, konstruktivna naravnanost, pogosto tudi finančna soudeležba; v severni Nemčiji je vključenost v takšne skupine nekaj vsakdanjega, skoraj nujnega).

>> Več.. 

Skupnostna prenova javnega prostora - Idrija je oživila Balinplac


@Trajekt, 2021

Danes, ko nas čas prisilno odtujuje od javnega, se v mestnem središču Idrije odpira nov mestni park, namenjen ustavitvi in druženju, pogovorom in povezovanju. V stanovanjski vrzeli, le streljaj od glavnega trga v Idriji, med Rožno ulico in potokom Nikova je civilna družba na pobudo mladih arhitektov in oblikovalcev v sodelovanju s prostorskim kolektivom otvorila prostor, majhen žepni park, v katerem se bodo lahko zbirale vse generacije okoliških stanovalcev.


>> Več.. 

Sylvia
CIE Artara - Multimedijska pop opera o Sylvii Plath
@Trajekt, 2021


Predstava Sylvia je včeraj na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma vzplamtevala kot reinterpretacija devetih performerk in performerja, ki so preigravali Sylvijino življenje ob sublimni spremljavi avtorske glasbe. Odzven življenja ene največjih ameriških pesnic 20. stoletja, ne vsebuje originalnih avtoričinih besedil, razen zaključnega citata, ki deluje kot protiutež in po mnenju avtorjev izraža svojstven upor.


>> Več.. 


Poti moderne - Adolf Loss vs. Joseph Hoffman
@Outsider, 2015 


Razstava Poti moderne, ki je bila na ogled to zimo v Muzeju uporabne umetnosti na Dunaju (Museum fűr Angewandte Kunst), nekdanjem Cesarsko-kraljevem avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo, predstavlja vpogled v arhitekturno in oblikovalsko produkcijo prejšnjih treh stoletij, spreminjanje družbenih sistemov in njihov vpliv na arhitekturo in oblikovanje. Od rahljanja temeljev hierarhično urejene Evrope, preko padca avstro-ogrskega imperija, vzpostavitve socialno demokratičnega sistema in neoliberalne sodobnosti. “Vsi smo odgovorni za razvoj bistvenih pomenov naše dobe, toda glavna naloga arhitektov, oblikovalcev in umetnikov je, da jim dajo otipljivo obliko…” zapiše vodja MAK-a Christoph Thun-Hohenstein. Modernizem s temelji v idejah razsvetljenstva, poudarjanjem smisla in razuma, vrednotah enakosti, znanosti in tehnološkega napredka na prelomu stoletja obljublja zlato dobo za človeka-posameznika, osvobojenega hierarhičnih represij.

>> Več..


Ves čas se moraš spraševati - Jan Boelen (intervju)

@Emzin, 2013 


Menite, da imajo projekti, ki jih izvajate vgaleriji, dejanski učinek na ljudi in družbo?Teme projektov so naravnane k vsakodnevnemu življenju, vsakdo, ki spremlja dnevno časopisje insledi dogajanju v svetu, lahko sledi razstavam. Ne predstavljamo “nedotakljivega” oblikovanja, tudi ni treba biti podkovan v umetnostni zgodovini, da bi razumel naše razstave.

>> Več..  (str. 12)

Debata Institucija kot praksa
O preobrazbi sodobnih modelov institucij in njihovi vlogi v prihodnosti@Trajekt, 2013


»Institucije imajo moč. Nakazujejo trende in usmerjajo pozornost. So pomembne in to dejstvo ne zahteva posebnega pojasnila. So plovila, ki zbirajo, predstavljajo, preučujejo, podpirajo in presojajo. So arbitri okusa, tvorci znanja. So tkalci sanj naše kulturne imaginacije.«je zapisano v vabilu na simpozij Institucija kot praksa, ki se je prejšnji teden odvijal v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

>> Več..

Pop-up dom - 1:1:1 Uporabnik izdelek oblikovalec
@Trajekt, 2012


Pop-up koncept je v slovenskem prostoru nekaj novega, v svetu pa se podobni principi izvajajo periodično, identificirajo problem ter ponudijo takojšnjo in učinkovito rešitev.
Poznani so urbanistični pop-upi, od organizacije neformalnih virov na opuščenih gradbiščih, pop-up kafičev na ulici, ki opozarjajo na prometno preobremenjenost ulic, do pop-up mobile mestne hiše, mobilnega laboratorija za presojo stanja civilne družbe in snovanja izboljšav v lokalnih skupnostih.


>> Več..

Nova industrija v Trbovljah
Središče PUNKT - aktivacija lokalne kreativne skupnosti
@Trajekt, 2012 


Trbovlje označuje dimnik Termoelektrarne Trbovlje (TET) iz leta 1976, ki je s 36om najvišji dimnik v Evropi. Trbovlje poznamo kot nekdanje lovišče celjskih grofov, kasneje kot rudarsko mesto z več kot 50 vhodi v rudnik, nenazadnje pa so Trbovlje mesto s prvim vrtljivim gledališkim odrom v Jugoslaviji. V drugi polovici devetdesetih let dvajsetega stoletja, jih je - kot mnogo drugih evropskih mest - zapustila industrija.

>> Več..

Ujemanje življenja - razstava del Tince Stegovec
@Praznine, 2012


Razstava opusa del Tince Stegovec v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je omogočila vpogled v celotno ustvarjanje ene naših največjih slovenskih modernih grafičnih umetnic. Skozi okna Gradu Tivoli se odpirajo pogledi na zasneženo in obljudeno Jakopičevo sprehajališče. Ob Prešernovem prazniku, na dan zatvoritve razstave, umetnica sedi v razstavni dvorani in opazuje obiskovaice, ki podoživljajo njen svet v risbah in grafikah. Medtem, ko se prešerno razpoložena zapleta v pogovore, urejene oblikovne in barvne kompozicije nemo spregovorijo v sebi lastnem jeziku. Galerija postne živ prostor, razstavljena dela spajajo navidezno ločena svetova umetnosti in življenja.


>> Več..

Like!
@Praznine, oktober 2011

Maša Ogrin


Strast do novega, ki je vodila modernistično misel preteklega stoletja in skušala presekati z izpetostjo prejšnjih obdobij, je ob samem rojstvu naletela na odpor. Misel, da je umetnost nosilka družbenih sprememb in ustvarjalka dobrih družbenih pogojev, se je uspela prebiti in obstati, čeprav le za kratko obdobje v zgodovini. Po toliko letih opazujemo vseh pravil osvobojenega posameznika v enaindvajsetem stoletju, ki mu demokratični spletni prostor omogoča izbiro vsebin, a hkrati nalaga odgovornost presoje.

>> Več..

Prihodnost Tobačne Ljubljana
Slovenija potrebuje kreativne prostore
@Trajekt, 2011 


V preteklih tednih so začeli z rušitvijo Tobačne tovarne v Ljubljani. Natečaj razpisan ob koncu leta 2006 v obdobju gospodarskega razcveta se je začel uresničevati v popolnoma novi družbeni situaciji, ko so se pogoji gospodarskega blagostanja povsem spremenili.


>> Več..



Beseda vzleta, mislim je vse teže.
Beseda brez misli v nebo ne seže.
William Shakespeare