Ujemanje življenja - razstava del Tince Stegovec
@Praznine, november 2012

Maša Ogrin


"Ce sont les experimets que nous faisons. "
Stanley William Hayter

Razstava opusa del Tince Stegovec v Mednarodnem grafičnem likovnem centru je omogočila vpogled v celotno ustvarjanje ene naših največjih slovenskih modernih grafičnih umetnic.

Skozi okna Gradu Tivoli se odpirajo pogledi na zasneženo in obljudeno Jakopičevo sprehajališče. Ob Prešernovem prazniku, na dan zatvoritve razstave, umetnica sedi v razstavni dvorani in opazuje obiskovaice, ki podoživljajo njen svet v risbah in grafikah.

Medtem, ko se prešerno razpoložena zapleta v pogovore, urejene oblikovne in barvne kompozicije nemo spregovorijo v sebi lastnem jeziku. Galerija postne živ prostor, razstavijena dela spajajo navidezno ločena svetova umetnosti in življenja.

Izčiščenost njenega umetniškega izraza ima izvor v vzpodbudah Ljubljanske likovne akademije, štipendija pa ji je omogočila izpopolnjevanje v pariški grafični delavnici Stanleya Williama Hayterja. V grafičnem ustvarjanju se za impresijo lahkotnega trenutka skriva premišljenost, vztrajnost in disciplina. Kompozicija likovnih elementov, skrbno izbrana tehnika in simbolistična motivika, predstavijajo idejo, misel ali zgodbo, kot esenco njenega likovnega izraza. Kreativni proces je sestavijen iz razporejanja in uravnovešanje posameznih elementov, raziskovanja obnašanja materialov, poznavanja tiskarskih postopkov. V njenih grafikah se misli kot v poeziji pretakajo skozi skladnost kompozicije, materialov, barv in tehnike. Vzpostavljanje odnosov med njimi je enako pomembno kot komunikacija med ljudmi, zapiše avtorica.

Grafika je njena najljubša tehnika, ker meni, da je za razliko od slik in kipov, z grafičnimi listi veliko lažje komunicirati, jih pošiljati, množiti in s tem širiti zavest o tem, da je prav naše bivanje tisto, ki napolnjuje okvirje umetnosti. Opazujemo in filtriramo vtise, ki vstopajo v zavest in uokvirjajo nase vizualne spomine.

"Pa, držite se svojega poklica, poklic je kot paličica, ki pomaga plezalki vzcveteti."
Tinca zaključi pogovor in se zatopi v misel.

Delo Tince Stegovec je bilo v času njenega ustvarjanja bolj cenjeno v tujini kot doma.
Razstavijala je v številnih pomembnih evropskih in svetovnih prestolnicah od Amsterdama, Rima, Aten, Londona, Celovca, Pariza, Beograda, Berlina, Budimpešte in Prage, pa vse do Buenos Airesa, Miami Beacha in tudi drugod. V začetku osemdesetih jo je Fundacija Juan Miro umestila v leksikografske izdaje Mednarodnega biografskega centra v Cambridge (IBC).