Pop-up dom
1:1:1 Uporabnik izdelek oblikovalec
@Trajekt, 29.10.2012
Maša OgrinPop-up koncept je v slovenskem prostoru nekaj novega, v svetu pa se podobni principi izvajajo periodično, identificirajo problem ter ponudijo takojsnjo in učnkovito resitev.
Poznani so urbanistični pop-upi, od organizacije neformalnih virov na opuščenih gradbiščih, pop-up kafičev na ulici, ki opozarjajo na prometno preobremenjenost ulic, do pop-up mobile mestne hiše, mobilnega laboratorija za presojo stanja civilne družbe in snovanja izboljšav v lokalnih skupnostih.
Pop-up Dom odgovarja na trenutno situacijo v družbi in gospodarstvu. V družbi, ki manj zaposluje, mladi kreativni posamezniki težje razvijajo svoje sposobnosti. Odgovor na stanje je lahko samo-organizirana trgovina, ki predstavi lastne izdelke manjših proizvodnih serij.
Pop-up Dom je koncept prodaje izdelkov sodobnega slovenskega oblikovanja, predstavi jih v njihovem uporabnem okolju. Galerijsko stanovanje vzpostavi neposredno interakcijo med uporabnikom in izdelkom ter pripomore k njegovem celovitejšemu vrednotenju. Z razvojem družbe se bosta tako proizvodnja kot tudi prodaja prilagajala končnemu uporabniku. Princip je blizu storitvenemu oblikovanju (service design). Integracija končnega člena - kupca - v oblikovalski proces pomeni korak naprej v trajnostnem razvoiu, saj zagotavlja preživetje izdelka, s katerimi se identificiramo (in ga po nakupu redkeje zavržemo). V stanovanju so razstavljeni nekateri prototipni kosi notranje opreme, ki jih je možno kupiti takoj, ali pa se bodo razvijali v dialogu z naročnikom. Uporaba sodobnih spletnih tehnologi omogoča povratno informacijo in vapostavlja dialog med oblikovalcem in uporabnikom.
V Pop-up domu se je izkazalo, da si slovensko gospodarstvo lahko opomore, de se vpostavi dober dialog med oblikovalcem, obrtnikom in nenazadnje naroënikom. Pri vedini izdelkov so obrtniki ali podjetja sodelovali z mladimi oblikovalci. V sodelovanju med Lip Pohistvom Bohinj in oblikovalskim kolektivom RomPom je ob tej prilo?nosti je nastala druzina omar, ki bodo umescene v nov turisticni objekt v Bohinju. Sodelovanje dokazuje, da je maloserijska proizvodnja z uporabo lokalnih znanj in dostopnih materialov lahko uspesna predzgodba masovne proizvodnje.
Razstavljeni pohištveni kosi govorijo o tem, da je sodobna slovenska produkcija raznolika in v koraku s sodobnimi smernicami. Prevladujejo osnovni materiali - les, tkanina, papir, kovina. Nekateri izdelki so obdelani po principu » up-cycling«, kar pomeni, da staremu odsluženemu kosu, z minimalno predelavo, dodamo novo vsebino. Nekateri željo po trajnostni naravnanosti dosegajo s tem, da je izdelek v njegovi življenjski dobi mogoče prilagajati uporabnikovim potrebam in željam.
Svetila so prilagojena vsakemu prostoru, bolj kot na samo obliko luči, se osredotočajo na način podajanja svetlobe, po principu FFF » form-follows-function « in izražajo večplastnost oblikovanja svetlobe v prostoru.
Maloprodajni kosi imajo - prav tako kot pohištvo - svojo dodano vrednost. Družabne igre so oblikovane unikatno in prilagojeno lokalnemu okolju, med njimi najdemo slovenski monopoli in namizno leseno igro - strelastiko.
Stanovanju, ki so ga mladi oblikovalci do zadnjega vtikača opremili sami, vključno s preureditvijo kuhinjskih in kopalniških prostorov, dokazuje, kakšen potencial je v sodelovanju.
Poleg oblikovalskih kosov, keramike, oblačil, nakita, umetnin, v stanovanju najdete tudi produkte uspešnih (slovenskih) podjetij, ki veriamejo v medseboino sodelovanie in vzpodbujajo mlade uspešne krativce.
Pobuda za projekt: Oblikovalski kolektiv Rompom (Jurij Lozić, Tilen Sepic, Andraž Tarman, Nusa Jelenec, Gasper Premoze) v sodelovanju s Kreativno cono Šiška (Metka Pinezic, Mina Arko, Nina Urh, Maša Ogrin, Brigita Grbin, Marko Orel, Miha Artnak, Srdan Prodanovič).
Vir: http://trajekt.org/2012/10/29/111-uporabnik-izdelek-oblikovalec/