Prihodnost Tobačne Ljubljana 
Slovenija potrebuje kreativne prostore
@Trajekt, 7.2.2011 

Maša Ogrin

V preteklih tednih so začeli z rušitvijo Tobačne tovarne v Ljubljani. Natečaj razpisan ob koncu leta 2006 v obdobju gospodarskega razcveta se je začel uresničevati v popolnoma novi družbeni situaciji, ko so se pogoji gospodarskega blagostanja povsem spremenili.

Naše oblasti še niso doumele termina Akcijski urbanizem (»Action urbanism « op.p.), ki pomeni, da se odzovemo na družbeno in gospodarsko stanje v državi in se morda odpovemo novim investicijam in rušitvam objektov, kadar bi se bilo smiselno odločiti za ponovno uporabo »Re-use«. O tem vedno več slišimo tudi iz različnih svetovnih virov, ki se ukvarjajo s prostorsko problematiko v post-industrijski dobi visokega potrošništva. Včasih je smotrejše preurediti in ponovno uporabiti stave, ki so že prenesle tok časa in v sebi nosijo zapis prostorske zgodovine, ter so popolnoma prostorsko ustrezne, kot pa da se gradnje zaradi dobičkonosnosti poslov lotimo ponovno.

Nagrajeni elaborat, izbran na natečaju, bi z nekaj popravki povsem spoštljivo posegal v območje slovenske dediščine 19. stoletja, saj ohranja tipologijo ureditve industrijskega parka in dodaja poslovno-stanovanjski program. Z nekaj izboljšavami, bi lahko pomenil popolnoma nov zagon na območju nekdanje tobačne tovarne. Vendar je v času gospodarske krize investicija v projekt novogradnje, kjer že imamo uporabno vrednost vprašljiva.

Na območju tobačne tovarne še danes delujejo različna sodobna podjetja, arhitekturni biroji in uspešne kreativne skupine. Velike, odprte in svetle površine ponujajo idealne pogoje za razvoi interdisciplinarnih, sodobnih kreativnih podjetij. Prostor bi lahko namenili mladim svobodnim samoiniciativnim skupinam, kar ne pomeni, da bi območja zasedli skvoti, kakršnega predstavljata Metelkova in Rog, temveč resna podjetja, s katerimi bi družba pridobila nov zagon in novo moč, ter krepila občutek pripadnosti. Namesto podpiranja novih idej, še vedno raje sledimo starim vzorcem.

Nove oblike poslovanja, zahtevajo drugačno organiziranost dela in prav tako delovnih prostorov. Takšne prostore sicer lahko zagotovi novogradnja, a vendar, stari prostori, hkrati tudi nosilci identitete, morda se niso odslužili. Poleg tega so na novo determinirani prostori vse prevečkrat neprijazni eksperimentom in zmanjšujejo kreativno moč, saj je njihova uporaba skoraj vedno povezana z investicijskim kapitalom družbe. Za uspešno družbeno prenovo potrebujemo kreativna podjetja in prostore, ki z ustvarjanjem pozitivnega delovnega vzdušja, krepijo delovno vnemo in proizvajajo dodano vrednost.

Primer podobno razvitega kreativnega delovnega okolja so vidni povsod po svetu in imajo za seboj dolgo zgodovino uspešnega delovanja, rane predelave industrijskih območij izven mestnih središč in ustvarjanje tematskih parkov - Duisburg Nord, Zollverein, Südgelände v Belinu, stalnica pa so tudi različne vsebinske prenove odsluženih industrijskih obratov v mestih. Eden od bolj uspešnih primerov je galerija in muzej PS1, Mome, ki je pomenila alternativo razstavljanja sodobne umetnosti v sedemdesetih.

Najdemo tudi uspešno prenovljene industrijske četrti, ki so skozi preobrazbo ohranile svojo zgodovinsko identiteto in jih je nov program le osvežil, primer je ulica Brick Lane v Londonu, staro industrijsko območje, v katerega so se v preteklosti naseljevali pretežno tuji priseljenci, danes pa slovi po svoji prepoznavnosti in je kraj identifikacije novodobnih mladih ustvarjalcev in podjetnikov. Živeti v tem delu Londona je neke vrste statusni-simbol. Umetniki in kreativci niso le paraziti družbe, temveč jo soustvarjajo. Na območju je polno domačih trgovin s kvalitetno predelanimi recikliranimi oblačili, oblikovalskih studiev, kafičev, ki delujejo kot dnevne sobe, v katerih mladi ne posedajo, temveč se v njih aktivno udejstvujejo.

Umetniki in kreativci soustvarjajo družbeno realnost. Nekaj podobnega se je spontano zacelo zraščati z zgodbo Tobačne v Ljubljani, toda niti politika niti stroka potenciala nista prepoznali in ga tudi nista finančno podprli, kot bi bilo potrebno za zagon takšnega inkubatorja idej.

Lepo bi bilo živeti v družbi, ki bi prepoznavala vitalne vzgibe mesta in na njih prilagajala zakonodajo, saj so take zgodbe lahko veliko bolj uspešne, kot gradnja novih lupin. Vsebina je namreč tista, ki ustvari in definira prostor okoli sebe, obratna pot pa je lahko veliko bolj tvegana.

Vir: http://trajekt.org/2011/02/07primer-tobacna-ali-slovenija-potrebuje-kreativne-prostore/